Dejstva o Parkinsonovi bolezni

Parkinsonova bolezen je poimenovana po Jamesu Parkinsonu, londonskem zdravniku, ki je leta 1817 prvi opisal njene simptome.
Povzroča jo postopno zmanjševanje sposobnosti možganov za tvorbo dopamina – kemijske snovi v delu možganov, ki nadzoruje gibanje in ravnotežje.
Najpogostejši simptomi so tresenje (tremor), mišična togost in upočasnjeno gibanje.
Mnogi ljudje kot zgodnje znake doživljajo izgubo voha, spremembe razpoloženja in neizrazito oziroma “zamrznjeno” obrazno mimiko.
Po svetu ima to bolezen približno 10 milijonov ljudi – to je manj kot en odstotek celotne populacije.
Večina obolelih je starejših od 60 let, vendar je eden od desetih mlajši od 50 let. Nekoliko pogosteje zbolijo moški kot ženske.
Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka bolezen na svetu – predvideva se, da se bo število obolelih do leta 2050 podvojilo na 20 milijonov.
Bolezen močno vpliva na kakovost življenja, vendar sama po sebi ni smrtno nevarna.
Zdravila za Parkinsonovo bolezen še ni, vendar obstaja veliko zdravil, kirurških posegov in sprememb življenjskega sloga, ki pomagajo obvladovati simptome.