Ko nekdo omeni Parkinsonovo bolezen, najprej pomislimo na motorične simptome, kot so tresenje, upočasnjenost gibov, okorelost oziroma rigidnost in motnje ravnotežja. A prav je, da smo pozorni tudi na nemotorične simptome bolezni. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da se številni nemotorični simptomi Parkinsonove bolezni večinoma kažejo že pred izraženimi motoričnimi simptomi, in sicer leta ali celo desetletja.
In kakšni so nemotorični simptomi, ob katerih je treba pomisliti tudi na Parkinsonovo bolezen? So zelo raznoliki, pravijo nevrologi. V grobem jih delimo na motnje vonja, veliko skupino različnih nevropsihiatričnih motenj, motnje spanja in avtonomnega živčevja, hujšanje in bolečino.
Tako ima vsaj polovica bolnikov slabši voh ali pa sploh ne vonja. Zelo pogosta med nevropsihiatričnimi simptomi je anksioznost, od 40 do 50 odstotkov bolnikov trpi za depresijo, leta pred drugimi znaki se lahko pojavi tudi motnja spanja v fazi REM z značilnim govorjenjem (tudi kričanjem) v spanju, živimi sanjami, brcanjem in nemirnimi nogami. Veliko bolnikov toži, da so čez dan čezmerno zaspani, do 90 odstotkov jih postane v desetletju dementnih, pojavi se lahko tudi psihoza, za katero so značilne predvsem vidne (lahko zelo scenske) halucinacije …
A ker so nemotorični simptomi zelo različni, težko ocenimo, ali res nakazujejo Parkinsonovo bolezen ali ne. Večinoma bolniki, ki imajo le nemotorične simptome, motoričnih pa ne, zato leta tavajo od enega do drugega specialista, preden pridejo do nevrologa in jim končno postavijo diagnozo.
Ob dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga zaznamujemo prav danes, vas zato pozivamo, da o njej preberete čim več. Širok nabor informacij vam bo omogočil, da boste prepoznali morebitne simptome ter ukrepali hitro in pravočasno, če bo treba.
Še več uporabnih in zanimivih člankov najdete na spletni strani www.viva.si. Vsi so brezplačni, treba se je le registrirati.
Uredništvo revije Viva