Vir: https://parkinsonslife.eu/parkinsons-news-september-2020/
Parkinsonova bolezen v novicah: september
Sveže novice po svetu Avtor: Simge Eva Dogan Objavljeno: 1. oktober 2020
Združujemo najodmevnejše septembrske novice o parkinsonovi bolezni z različnih koncev sveta – od raziskave o vplivu pandemije koronavirusa na osebe s parkinsonovo boleznijo v Španiji do odkritja iz raziskav matičnih celic, ki “predstavlja povsem nove možnosti zdravljenja”.
Raziskave matičnih celic prinašajo nove točke napada na parkinsonovo bolezen
Sedem let trajajoča raziskava mednarodne skupine znanstvenikov je osvetlila vzrok nekaterih genetskih oblik parkinsonove bolezni ‒ in opredelila tudi potencialna zdravljenja.
Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Rejka Krügerja z Univerze v Luksemburgu je analizirala darovane celice oseb s parkinsonovo boleznijo in odkrila napako v proizvodnji beljakovine DJ-1. Ko telo ne zmore proizvesti zadostne količine te beljakovine, pomembne živčne celice odmrejo, kar lahko povzroči nastop nevrodegenerativnih obolenj, kot je parkinsonova bolezen.
Dr. Ibrahim Boussaad, znanstvenik s te univerze, je pojasnil: »To dognanje bistveno spreminja naš pogled na vzroke bolezni in ponuja povsem nove možnosti zdravljenja. To novo spoznanje smo lahko pridobili izključno zaradi kožnih celic bolnikov«.
V raziskavi ocenjen vpliv pandemije koronavirusa na osebe s parkinsonovo boleznijo v Španiji
Raziskava, ki je ocenila vpliv koronavirusne krize na skoraj 570 oseb s PB v Španiji, je pokazala, da je jih več kot pol izkusilo poslabšanje svojih simptomov.
Študija je bila izvedena v obliki anonimne spletne ankete, rezultati pa so pokazali, da se je skupno 553 anketiranih zavedalo pandemije in jih je več kot 90 % izvajalo preventivne ukrepe, kot so pogosto umivanje rok, nošenje maske, socialno distanciranje ter uporaba rokavic. 15 oseb je javilo tudi, da je bil pri njih potrjen covid-19; od teh je bilo pet hospitaliziranih, a nobeden od njih ni umrl.
Medtem ko je približno 70 % oseb poročalo, da so med splošno karanteno oz. zaprtjem ostali aktivni, so mnogi poročali o poslabšanju simptomov, vključno z motnjami spanja, togostjo, težavami pri hoji, tesnobo, bolečino, utrujenostjo, depresijo in tremorjem.
Avtorji študije so zaključili: »Čeprav so pri tej raziskavi prisotne omejitve zaradi metodologije, dokazuje, da španski bolniki s parkinsonovo boleznijo na pandemijo covida-19 gledajo z zaskrbljenostjo in veliko odgovornostjo […] Potrebne so dodatne študije, s katerimi bi ugotovili vpliv pandemije na svetovni ravni.«
Napredovanje utrujenosti pri parkinsonovi bolezni: devetletno spremljanje
Raziskovalci na Norveškem so ugotovili, da se utrujenost pri osebah s parkinsonovo boleznijo sčasoma povečuje in je povezana z dejavniki, ki vključujejo spol, starost in depresijo.
V okviru študije so raziskovalci izmerili stopnjo utrujenosti pri 191 osebah, ki so jim na novo diagnosticirali PB, in pri 170 ljudeh iste starosti in spola, ki te bolezni niso imeli. Utrujenost so merili s FSS lestvico, ki meri resnost utrujenosti, tj. vprašalnikom, ki so ga udeleženci izpolnjevali na začetku študije in vsako drugo leto tekom devetih let.
Raziskovalci so poročali, da je bilo »v prvih devetih letih po diagnozi opazno statistično značilno povečanje deleža bolnikov s parkinsonovo boleznijo in utrujenostjo«. Dejavniki, kot so ženski spol, starost, simptomi depresije in višja kognitivna funkcija, so bili vsi povezani s povečano utrujenostjo, medtem ko so bile nižje ravni utrujenosti povezane z uporabo dopaminskih agonistov, vrsto zdravil, ki se uporablja za zdravljenje parkinsonove bolezni.
Ustvarjanje diamantnih naprav za zgodnje odkrivanje parkinsonove bolezni
Inženirji na univerzi Michigan State v ZDA so prejeli 3,4 milijona ameriških dolarjev za razvoj vsadkov na diamantni osnovi, ki bi lahko podpirali zgodnjo diagnozo in zdravljenje PB.
Vsadke, ki delujejo tako, da spremljajo biokemijo možganov in iščejo zgodnje opozorilne znake te bolezni, kot npr. izgubo dopamina, bodo testirali na živalskih modelih. Med preskušanjem bo ekipa do šest mesecev ocenjevala varnost, trajnost in delovanje vsadkov v možganskem tkivu.
Erin Purcell, izredna profesorica na univerzi, je dejala: »Ko bolniki s parkinsonovo boleznijo začnejo opažati težave s svojimi motoričnimi sistemi, so morda že izgubili od 60 do 70 % normalne ravni dopamina.«
»To je neizkoriščeno okno priložnosti. Če se lahko ta izguba odkrije prej, se prej odprejo možnosti za zdravljenje bolezni.«
Bi lahko spremljanje krvnega tlaka pomagalo zmanjšati število padcev pri osebah s parkinsonovo boleznijo?
Osebe s parkinsonovo boleznijo pogosteje kot tiste brez bolezni doživijo ortostatsko hipotenzijo ‒ padec krvnega tlaka v pokončnem položaju, ki lahko povzroči vrtoglavico, omotico, izgubo zavesti in padce.
V nedavni študiji so spremljali krvni tlak pri 173 osebah s PB in 173 osebah brez te bolezni, da bi ugotovili prisotnost dveh vrst ortostatske hipotenzije. To sta bili prehodna ortostatska hipotenzija, pri kateri krvni tlak upade po dvigu iz sedečega ali ležečega položaja, vendar se v minuti vrne v normalno stanje, in klasična ortostatska hipotenzija, pri kateri krvni tlak upade v treh minutah pokončnega položaja, in se nato vrne v normalno stanje.
Rezultati so pokazali, da je pri osebah s parkinsonovo boleznijo verjetnost ortostatske hipotenzije dvakrat večja kot pri tistih brez PB. Dr. Alessandra Fanciulli z Medicinske univerze v Innsbrucku v Avstriji je dejala: »Če lahko spremljamo krvni tlak ljudi, da se zazna to bolezen, bi lahko morda nadzirali te padce krvnega tlaka in preprečili nekatere padce, ki so za osebe s parkinsonovo boleznijo lahko zelo škodljivi.«
Prevod in priredba: Društvo Trepetlika