Vir: https://parkinsonslife.eu/parkinsons-disease-news-february-2021/
Parkinsonova bolezen v novicah: februar
Sveže novice po svetu Avtor: Saskia Mair Objavljeno: 25. februar 2021
Združujemo najodmevnejše zgodbe iz februarskih novic o Parkinsonovi bolezni širom po svetu – od načina, na katerega britanski DJ David ‘Kid’ Jensen ozavešča o tej bolezni, do programa financiranja, ki spodbuja vključenost v raziskave.
Radijski DJ David ‘Kid’ Jensen bo v novi rubriki ozaveščal o Parkinsonovi bolezni
Voditelj David ‘Kid’ Jensen bo v novi rubriki za britansko radijsko postajo Jazz FM razpravljal o Parkinsonovi bolezni. DJ, ki je diagnozo prejel leta 2013, bo v novi oddaji »David Jensen’s Jazz« s slušatelji podelil najljubše pesmi iz svoje obsežne jazz zbirke. Oddaja bo v sodelovanju z dobrodelno organizacijo Parkinson’s UK vključila tudi napovednike in funkcije, ki spodbujajo ozaveščenost o Parkinsonovi bolezni.
Paul Jackson-Clark, direktor sodelovanja v Parkinson’s UK, je dejal: »David je odličen ambasador Parkinson’s UK in od diagnoze ne dovoli, da bi ga bolezen zaustavila ali ovirala njegovo ljubezen do glasbe in radia.«
»Izjemno hvaležni smo za njegovo podporo, ki nam je pomagala okrepiti razumevanje te pogosto napačno razumljene bolezni. Čeprav za Parkinsonovo bolezen trenutno ni zdravila in trenutne oblike zdravljenja preprosto niso dovolj dobre, verjamemo, da smo na pragu večjih raziskovalnih prebojev. Investiramo v obetavne študije, da bi do konca leta 2024 omogočili novo zdravljenje. In z izdatno podporo Jazz FM, Kida ter širše javnosti lahko najdemo zdravilo.«
Nov encimski inhibitor obetaven za zdravljenje Parkinsonove bolezni
Nizozemski znanstveniki domnevajo, da snov, ki zmore zavirati Parkinsonovo bolezen pri miših, izkazuje potencial za novo zdravilo za to bolezen.
Raziskovalci farmacevtske družbe NTRC so razvili zaviralec encima triptofan dioksigenaze (TDO), ki ustvarja strupene stranske proizvode, povezane s PB. Po mnenju ekipe z Univerze v Utrechtu na Nizozemskem bi to snov lahko uporabili za »zmanjšanje motoričnih, kognitivnih in gastrointestinalnih simptomov pri Parkinsonovi bolezni«.
»V našem laboratoriju v Utrechtu smo preizkusili zaviralec TDO in zdi se, da res deluje,« je povedala Aletta Kraneveld, profesorica na univerzi. »Imamo tudi več drugih raziskovalnih vprašanj. Izredno nas na primer zanima, kako zdravilo deluje na molekularni ravni v možganih ali drugje. V zvezi s tem bi zelo radi opravili nadaljnje raziskave.«
MJFF ustvaril program za spodbujanje raznolikosti, pravičnosti in vključenosti v raziskave na področju PB
Ameriška dobrodelna ustanova Michael J. Fox Foundation je vzpostavila nov program financiranja, ki bo pomagal izboljšati vključenost v raziskave Parkinsonove bolezni. Cilj programa je poglobiti znanje o premalo zastopanih ali izključenih populacijah s Parkinsonovo boleznijo, in kot upa skupina, sčasoma »pospešiti odkrivanje strategij za zmanjšanje tveganja ter razvijanje zdravljenja za vse ljudi«.
Organizacije s študijami, ki se osredotočajo na teme, kot so breme bolezni, ocene, klinični potek in dostop do oskrbe, lahko zaprosijo za proračun do 400.000 ameriških dolarjev. »Imamo nepopolno sliko o tem, kako [Parkinsonova bolezen] vpliva na bolnike in družine v rasnem, etničnem, socialno-ekonomskem, spolnem, spolnostnem in geografskem spektru,« je dejala ekipa iz fundacije. »Čeprav so dejavniki, ki v družbi spodbujajo neskladja, zapleteni, si morajo raziskovalci, zdravniki in skupnosti bolnikov usklajeno prizadevati za odpravo neenakosti v zdravstvu.«
Bi bilo nizko število belih krvnih celic lahko zgodnji znak Parkinsonove bolezni?
Glede na novo študijo bi bilo lahko tveganje za Parkinsonovo bolezen pri osebah z nizko ravnijo določene vrste belih krvnih celic (znanih kot limfociti) večje.
V okviru študije, objavljene v medicinski reviji »Annals of Neurology«, so znanstveniki preučili zdravstvene podatke oseb iz podatkovne zbirke UK Biobank, starih od 40 do 69 let. Nato so s statistično analizo preučili povezavo med meritvami krvi, ki so jih izvedli v UK Biobank, in razvojem Parkinsonove bolezni pri 465 bolnikih ter 312.125 kontrolnih osebah. Ugotovili so, da je »nižje število limfocitov povezano z večjim tveganjem za nadaljnjo diagnozo Parkinsonove bolezni v veliki kohorti iz Združenega kraljestva«.
Znanstveniki so povedali, da lahko število belih krvnih celic, »čeprav kot biomarker v izolaciji ne vsebuje specifičnosti«, okrepi prizadevanja za prepoznavanje bolnikov, ki so v najzgodnejših (tj. predkliničnih) fazah Parkinsonove bolezni«. Dodali so, da bi vzrok za bolezen lahko bilo nizko število belih krvnih celic, vendar so za potrditev tega potrebne dodatne raziskave.
Za pomoč pri diagnosticiranju Parkinsonove bolezni bi lahko uporabili umetno inteligenco
Pilotna študija ruskih raziskovalcev nakazuje, da bi uporaba UI-videoanalize lahko pomagala pri odkrivanju Parkinsonove bolezni.
Sistem, ki ga je ustvarila ekipa na Inštitutu za znanost in tehnologijo Skolkovo v Rusiji, z algoritmi strojnega učenja ocenjuje videoposnetke ljudi, ki opravljajo določene naloge, kot so vstajanje, usedanje, hoja in zlaganje brisače. V okviru študije je programska oprema analizirala videoposnetke 83 ljudi, ki so izvedli 15 vaj, posebej zasnovanih za razkrivanje potencialnih simptomov.
»Naši predhodni rezultati kažejo potencial za izboljšanje diagnoze s pomočjo videoanalize. Naš cilj je zdravnikom in kliničnim zdravnikom zagotoviti drugo mnenje, in ne njihova nadomestitev. Metoda, ki temelji na videoposnetkih, je za bolnike morda najugodnejša, saj je v primerjavi z različnimi senzorji in testiranjem najbolj vsestranska in neinvazivna,« so zapisali avtorji študije.
Prevod in priredba: Društvo Trepetlika