Spomnim se, da smo se pri psihologiji učili, da za dan veljajo tri osmice: 8 ur dela, 8 ur razvedrila/rekreacije in 8 ur spanja. Ne vem, če sem v katerem življenjskem obdobju imela te osmice v ravnovesju. V mladosti je bilo spanja največ, v času poklicne kariere je prevladovalo delo, zdaj, v zrelih letih pa največ časa namenim ustvarjalnemu razvedrilu. Kot še nekaj parkinsonikov sem hiperaktivna in nagnjena k deloholizmu. Spat hodim zelo pozno (okoli polnoči), vstajam pa med šesto in sedmo uro. Ker imam zelo rada jutra. Ponoči se v najboljšem primeru ne zbudim, v najslabšem pa tudi trikrat. Vem, da bi morala prej oditi v posteljo, da je večerni spanec najboljši, a … ostane samo pri teoriji. Tudi meditacija in joga mi nista pisani na kožo. Žal se zavedam vseh napak, a …MKH