Pismo gospe, obolele za parkinsonovo boleznijo:
Vesela sem vašega kontakta!
Danes intenzivno mislim in razmišljam o mojih sotrpinih PB. Imam občutek kot da se skrivajo, ker se bojijo življenja. Med njimi sem tudi sama. Parkinson se mi dnevno pojavi v drugi obliki. Že ko vstanem se mi začnejo prvi problemi: kako vstati iz postelje? Če hočem hoditi moram najprej telovaditi, šele potem funkcioniram. Kar nekaj kolegov ima takšne probleme. Oblačenje je naslednji problem. Pa si rečem: Saj boš že zmogla! Časa imaš dovolj. Poleg mišičnega popuščanja imam problem s slino, ki se mi kot smrkelj obesi na nebo in potem začnem sesljat. To pa me dela zelo nervozno. Jezik mi je večkrat pordečil pa obložen je vedno. Bolečine imam v vratnem delu od zadaj. V času izklopa imam bolečine v nogah, položaj pri hoji se mi spremeni, kot da se mi upogiba hrbtenica. Hodim s palicami. Tresem se v rokah . PB sem od leta 2012. Simptome blažim z Nakom mite 3x , Neupro 4mg in po potrebi Madopar. Tudi dopolnila uživam. Pa še vseeno se ne zdim tako bolna. Vidim da imajo drugi bolniki hujše probleme. Skušam jim pomagati, jih spodbujati . Parkinson ni ozdravljiv, vendar jih prepričujem, da moraš sam sebi pomagati, tako pri prebavi, prehrani, vzdrževanju mišic in kosti, govoru in zadovoljstvu. Za danes je to dovolj. Moja največja naloga je premagati strah, ki nas napada intenzivno.
Pozdrav, M.