Vir: http://parkinsonslife.eu/parkinsons-news-june-2020/

Parkinsonova bolezen v novicah: junij

Sveže novice po svetu                   Avtor: Roisin McCormack         Objavljeno: 25. junij 2020

Od smrti pionirskega znanstvenika na področju parkinsonove bolezni, Oleha Hornykiewicza, do uvedbe kanadske baze podatkov o PB, ki bo povzročila revolucijo na področju raziskav − zbrali smo najbolj odmevne junijske zgodbe o tej bolezni po vsem svetu.

Oleh Hornykiewicz, ki je odkril zdravljenje PB, umrl pri 93 letih

Farmakolog, ki je uvedel levodopo, prelomno zdravljenje za parkinsonovo bolezen, je umrl v starosti 93 let.

Poljak Oleh Hornykiewicz je bil med prvimi znanstveniki, ki so pri osebah s parkinsonovo boleznijo ugotovili pomanjkanje dopamina. Njegova odločitev za injiciranje bolnikov z L-dopo, danes znano kot levodopa, ki je znova napolnila izčrpane ravni dopamina, je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja povzročila preobrat pri zdravljenju parkinsonove bolezni.

V intervjuju za The New York Times je profesor Kish, vodja Laboratorija za človeške možgane v sklopu Centra za zasvojenost in duševno zdravje na Univerzi v Torontu, dejal: »Pred L-dopo so bile osebe s parkinsonovo boleznijo »priklenjene« na posteljo in so polnile kronične bolnišnične oddelke, zdravniki pa v zvezi s tem niso mogli storiti ničesar. Njegovo odkritje je vse to spremenilo; to je bil čudež.«

»Raid Alpine« je zaradi omejitev covida-19 postal »Raid Local«

Skupina parkinsonskih fundraiserjev, ki naj bi sprejela legendarni šestdnevni »Raid Alpine« kolesarski izziv − od Ženevskega jezera v Švici do Nice v Franciji − je bila zaradi omejitev covida-19 prisiljena ponovno načrtovati dogodek.

Na prireditvi »Cure Parkinson’s Trust«, ki se je pred kratkim preimenovala v »Raid Local«, se bo ekipa več kot 100 kolesarjev odpravila od svojih domov in premagala razdaljo 137 km ter 3.700 višinskih metrov − posnemala bo najtežji dan v izzivu »Raid Alpine«, vendar na lokalnem območju.

Kolesarji, ki se jim pridružujejo športni junaki, vključno z olimpijskim in svetovnim kolesarskim prvakom Sirom Chrisom Hoyem, so do zdaj zbrali več kot 150.000 funtov in javno povabili ljudi, naj začrtajo svojo pot in sodelujejo.

Nepravilen cirkadiani ritem pri starejših odraslih povezan s povečanim tveganjem za PB

Študija je pokazala, da je pri starejših moških z nepravilnim cirkadianim ritmom − t. i. ciklusom spanja oz. budnosti; dnevno-nočnim ritmom – večja verjetnost, da bodo zboleli za parkinsonovo boleznijo.

Raziskovalci z Inštituta za nevroznanosti San Francisco Weill v ZDA so analizirali 11-letne podatke za skoraj 3000 moških s povprečno starostjo 76 let. Od preučenih se je pri 78 osebah v nadaljevanju razvila parkinsonova bolezen.

Znanstveniki so v treh 24-urnih obdobjih spremljali cirkadiane ritme počitka in aktivnosti, udeleženci pa so nosili uri podobno napravo, ki beleži tudi najmanjše gibanje. Domneva se, da bi motnje lahko odražale procese nevrodegenerativne bolezni, ki že veliko pred diagnozo vplivajo na notranjo uro možganov.

Nacionalna raziskovalna platforma pospešuje odkritja v zvezi s PB

Nova nacionalna zbirka podatkov, ustvarjena kot del sodelovanja med raziskovalci, zdravniki in pacienti s parkinsonovo boleznijo širom Kanade, bo raziskovalcem omogočila edinstveni dostop do ključnih informacij o tej bolezni.

Baza podatkov in biobanka bosta podpirali obsežne projekte, ki ne bi bili izvedljivi na enem samem raziskovalnem mestu, obenem pa bo osebam s parkinsonovo boleznijo dana priložnost, da prispevajo k ugotovitvam, ki bi nekega dne lahko privedle do zdravila.

C-OPN, kanadsko odprto parkinsonsko omrežje, poziva osebe s parkinsonovo boleznijo po vsej Kanadi, naj se registrirajo in na varen način delijo informacije s preiskovalci, da bi s tem prispevali k boljšemu razumevanju vzrokov bolezni.

Novejši pristopi k MRI-ju lahko omogočijo zdravljenje tremorja brez operacije

Nove tehnike slikanja z magnetno resonanco (MRI oz. MR) bi zdravnikom lahko omogočile zdravljenje oseb s parkinsonovo boleznijo ali z esencialnim tremorjem, ne da bi morali prestati invazivno možgansko operacijo.

Za razliko od globoke možganske stimulacije (DBS oz. GMS) se lahko visokointenzivni fokusirani ultrazvok, voden z magnetno resonanco (MR-HIFU), opravi brez anestezije – medtem ko je pacient buden − in zdravnikom omogoči, da se na možgansko območje velikosti graha osredotočijo z veliko večjo natančnostjo.

Bhavya R. Shah, dr. med., prvi avtor študije, je dejal: »Prednost uporabe teh tehnik za paciente je v tem, da bomo lažje ciljali na možganske strukture, ki jih želimo. In ker ne bomo zadeli napačne tarče, bomo imeli manj škodljivih učinkov.«